CD AMALA-Suita Romani Traje Brizanija pomeni nov pristop k etno glasbi z vidika zlitja romske glasbe z elementi jazzovskega občutja ter urbanega zvoka sodobnega orkestra z dodanimi električnimi inštrumenti. Pri tem je avtorju uspelo ohraniti avtentičen, a odlično posnet zvok originalnih romskih inštrumentov in vokala.. V našem kulturnem prostoru pomeni CD AMALA-Suita Romani Traje Brizanija osvežitev in kvalitetno nadgradnjo svetovne etno glasbe s svetovno urbano glasbo.

LJ..28.11.2004

Jani Golob

SUITA ROMANI

Imer Traja Brizani je po osmih projektih, ki so dokumentirani na komercialno dostopnih nosilcih zvoka, že dodobra znan v delu slovenske glasbene javnosti. Rojen je bil leta 1958 v Prištini v družini Uke Brizanija, ki je ob tem času ustanavljal zabavno glasbeni orkester pri tamkajšnji radijski postaji. Podobno kot oče, katerega identitetne in profesionalne poti so nihale med romskimi koreninami in vsakodnevnimi stiki s pretežno neromskimi sosedi in sodelavci, ostaja tudi Traja Brizani nekako razpet med Romi in Neromi, zavezan predvsem glasbenemu poslanstvu. Po eni strani si glede na romsko poreklo in avtorstvo pesmi v romščini prizadeva izboriti prostor med Romi, katerih kulturni obrazci slonijo na zavesti o večgeneracijski navzočnosti na Slovenskem in s katerimi dejansko nima veliko skupnega, po drugi strani pa si vztrajno zagotavlja ustrezno mesto med jazz glasbeniki na Slovenskem. Je zagnan posameznik, ki se zaveda pomena glasbene preteklosti, sedanjosti in prihodnosti neposrednega družinskega okolja, in ki želi pustiti za sabo izrazito glasbeno sled. Poleg raznovrstnih glasbenih izkušenj na področjih komponiranja, prirejanja ter igranja bas kitare in inštrumentov s klaviaturo, si prizadeva dokončati študij muzikologije na ljubljanski univerzi.

V Brizanijevem opusu se srečujejo romski in jazzovski glasbeni idiomi, značilnosti različnih »etno« proveniencij in sodobnih popularno glasbenih trendov.

Vse to je razvidno v osrednji skladbi tega albuma, ki jo je poimenoval Suita Romani (rom. Romska suita). Suita kot glasbena oblika bi bila izredno primerna za kreativno navezovanje različnih glasbeno-plesnih tradicij, ki so jim Romi v različnih okoljih dali kreativni pečat (npr. csardas na Madžarskem, t1amenco v Španiji, čoček v širšem balkanskem prostoru), mogoče celo v kontekstu mitizirane poti Romov iz pradomovine v južni Aziji, kot jo je bilo mogoče zaslediti v filmih (npr. Latcho Drom, Romany Trail), na diskografskem projektu Road of the Gypsies ali pa v odmevnem koncertnem projektu Magneten / Gipsy Caravan. Brizanijeva Suita Romani se sicer začenja z idejo indijske pradomovine, ki jo pričara bogata paleta glasbenih vzorcev - ti že takoj sugerirajo značilno zavest o bogatstvu sobivanja v raznovrstnosti. Sledi jim zvok, ki spominja na nekakšno usodno eksplozijo, po kateri bistveno reducirana zvočna slika napoveduje eksodus preživelih. Pot naprej vendarle ne pelje po zemljepisni temveč po časovni plati. Stilizirana tradicijska zvočnost španskega juga se na koncu prelevi v moderno zvočnost, značilno za osrednje populamoglasbene idiome.

Druga skladba na albumu, Tu (rom. Ti), je nastala že pred desetletji, avtorja pa je, kot zatrjuje, navdihnilo srečanje s glasbo J. S. Bacha. Tretja skladba, Romano rat (rom. Romska noč), v značilni eklektični maniri združuje Ravelovo miselnost v Boleru, kjer zanimivost ponavljajoče se teme zagotavlja spreminjajoča se inštrumentacija ter zvok, ki zbuja neposredne asociacije na arabski svet in v katerem tradicijska podolžna balkanska f1avta kaval zveni kot egipčanski sorodnik nai. Četrta skladba, My Gipsy heart (angl. Moje cigansko srce), je zasnovana avtobiografsko, oblikovna struktura pa naj bi reflektirala avtorjevo življensko odprtost. Peta skladba, Mura (slov. Mura), je nastala pod vplivom starejše skladbe avtorjevega očeta za mandolinski orkester, neposredna zunaj glasbena asociacija so bili prekmurski Romi ob reki Muri, slogovne značilnosti pa segajo vse do ruskega ozemlja. Šesta in hkrati zadnja skladba, Suno (rom. Sen) se navezuje na idejo odprtosti - sanje ne poznajo meja in bodo še naprej vodilo Traji Brizaniju na poteh glasbenika in Roma.

Dr. Svanibor Pettan